Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for julij 2012

Ljubiti je  lahko.

Ležeš na reko in tečeta.
Reka se ti preda in ti njej.
Sta kot prva voda.
Tista, ki ni bila še nikjer
in tista, ki gre povsod.
Po malem objemata sonce,
po malem hlapita,
po malem dežujeta
in se poglabljata.

Ni se težko predati.
Težko je pasti v strugo brez vode.

Read Full Post »

Tako tulijo volkovi

Tišini sem napisala mnogo pisem.

Globina je nekaj čudnega,
v njej se izgublja brez odmeva.

Plitvina ti privošči vsaj buško
ali pa ti zlomi nogo.

A moje oči imajo svojega malarja.

Zato sem tišini napisala mnogo pisem.
Brezupno je sejati v prazno.
Še bolj brezupno je verjeti, da to ni.

Zato sem tišini napisala mnogo pisem.
Da lahko traja.
Da v vsakem pismu najde svoje korenine.
In se po njih prepozna.

Da je tišina lahko tiho,
je bolje, da ve čim manj.
To je temelj zadovoljstva.
Zato ne bere.

Pa sem ji vseeno napisala mnogo pisem.
Ker mi je bila nekoč ljuba.
Zdela se mi je občutljiva in krhka.
Kot popek, ki se spremeni v melodijo.
A človek se lahko tako zelo moti.

Zato sem ji napisala mnogo pisem.
Ker je tako nasilna.
Bolno narcisoidna sama v sebi in svojem molku.

Potem pa sem včasih sama tiho,
da bi vsaj jaz lahko ozdravela.
A ne gre tako.

Potem kričim.
Pa ne gre niti tako.
Naj kriči razum ali pa srce.
Ali pa oba.

Tišine so različnih vrst.
Najhujša je prazna.

To izveš potem,
ko si napisal mnogo pisem
in se ti zdi, da tudi človek nisi več,
ker te je premagala tišina.

To je en tak hud občutek,
ki bi tulil čez cel svet.

Read Full Post »

Ona

In ko bližina noče blizu?
Noče mlade ženske prepoznati?
V njen popek se zaljubiš.
Cvet požre tvoj mrož – z ravnimi podplati.
Kakšna slast je ta oblast.
Potem spet sonce greje sanje.
Gnete belo peno med oblaki
in vtira tvoje hrepenenje vanje.
Vsako jutro sončna energija
hodi s tabo med vrtovi,
od popka h popku se prebija,
noče mlade ženske prepoznati
in bližina noče blizu –
ONA* zaloputne z vrati.

* zelo podobna mami

Read Full Post »

Moj krokodilček

Bi zajokal samo čisto malo?
Ravno toliko, da se trava potolaži.
In imajo ladje kam zapluti.
Da potem bo sonce spet lahko sušilo veje –
opranega perila, pobeljenega vedno znova.
Bi zajokal z mano
in se vsaj za trenutek ne bi čutil ravnega?

Read Full Post »

Romeo

Sedmi mesec
na nebu molčečih ust.
Potem žerjavi vzletajo
s svojim kovinskim ogrodjem
med samotne misli.
In ti je hudo.
Samemu v tej modri laguni.
Metronom vetra
plapola prek črnih tipk
in mehka blazina se vdira pod komolcem.
Votla princesa se smehlja
pod trepalnicami.
Konec julija.
Konec Julije.

Read Full Post »

Zelena jezera nad nama

Pokriti s prtom.
Travniki.
Osramočeno mrtvi.
Nekoč skoraj sramežljivo živi,
a tako pogumno zeleni,
kot počasna in ljubeča reka –
z luno, ki gola brede do pasu,
med rdečimi cvetovi.
Moji travniki.
In makovo polje.

 

Read Full Post »

Ljudje prihajajo preden jih spoznaš
in čas lahko odide, brez da si ga okusil.
Rdeča, dehteča jagoda je zdrsela prek ustnic
in potem prek neba in deževala na zemljo.
Na vsa njena svetla pričakovanja.
In potem ničesar ni spoznati.
Vse je le neznana izkušnja,
ki taka lahko ostane.
Želiš in nočeš.
Zvončkljajo koraki na tvoji plantaži.
Ti pa zmagovito nočeš.
A lahko bi bil
v njenih koreninah, deblu in krošnji.
V njenem najboljšem.
Ti pa zmagovito nočeš.
V lastno bivanje.
A ležal si čisto v bližini.
Samo opno bi moral predreti,
tisto najbolj nedolžno
in pogledati navznoter.
V svoje mehko, gladko telo.
In se zazreti v drobne sončne delce.

Prideš.
V lastno odsotnost,
ki nikoli ne spi pomirjena.
Izmisliš si dlan v življenju brez rok.
Izmisliš oči v žviljenju brez njih.
Samo zaradi občutka moči.
In tam na drugem polu
so misli pred spanjem.
Utoniti morajo čim hitreje.
V brezno, v katerem skladnost
misli in občutkov tako zelo boli.
Ustvarjaš samo zase.

Všeč so ti konjički.
Morski.
Jaz pa ne preveč.
Pravzaprav niti malo.
Živim zate,
pa tega ne preneseš.
Umiram zate,
pa tega ne preneseš.
Živim zase,
pa tega ne preneseš.
Umiram zase,
pa ti ni mar.
Ne za dur ne za mol.
Samo ugasneš.
Kot mesto pred bombandiranjem,
kot crknjen televizor.

Nočem podrobnosti.
Njihov hrup iznakazi srce,
ki si ga ustvaril.
Samo zase.

Read Full Post »

« Newer Posts - Older Posts »