Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for maj 2013

Forma Viva

Nisem več.
Čeprav včasih stečem v prazno.

Krik galeba me prereže,
razstavi notranji nakit.

Ura žvižga v veter.
Pojemava, oklenjeni.

Read Full Post »

Okrutno nežno

Zaplapolala sem od vzdiha,
odtavala prek mahovitih planjav,
tam nekje, za mrežo tvojega očesa…
Zrušena in sama.
Vroče telo je še drhtelo,
ko si se spomnil.
Včasih položim rožo na tvoj grob
in poravnam odejo.

Read Full Post »

Dvojčica

Voda še vedno teče v svojo reko,
počena kad jo požira,
stala sva objeta in se razmazala,
zamazala do blišča,
tudi tvoja stopinja je premajhna,
zrušil si svojega enojčka.
Tistega novembra,
peščen grad iz metuljev.

Read Full Post »

Drobna črta,
nagubana skozi ost zmehčanega prahu,
okno na čelu tretjega očesa.
Sladko upanje
oblizne stopinje razmaknjenih bregov.
Na drugi strani harmonike
in njenih spretnih krogov na gladini
– se igra konča.
Razkrižje na konici sonca,
vzpon in padec kakor brez telesa…
Od vsepovsod vdira  zadnja meja.
Ne odtrga me njen razpraskan zid.
Kako si, vprašaš.
Videla sem te skozi okno. Odgovorim.

Read Full Post »

Travnat objem in kopita v strugi,
vali se kamenje v črnem drobu…
Globoke brazde za sokoli
padajo na moje prsi…
daleč so svetle niti
kot porušeni mostovi med očmi,
strah zateče se v bezgavke,
z ogljem si premaže obraz.
In potem na avtobus…

Read Full Post »

Ljubezen je moj dom

Sedma je najtanjša in se lepo prilega.
Slab dan je ne olevi in ne odvrže.
Blešči se v njenih luskah,
arena domotožja.
Hladen zid za zrklom ponuja svoj prazen pogled.
Objem. Poljub.
Ni treba daleč. Tam vreščijo zlo-vešče,
ko te stiskajo za grlo in ne moreš izvirati.
Iz sebe.
Govoriti je treba – na ves glas.
Šepetati od blizu.
Potem bo breg obstal,
vsaj toliko, da me primeš za roko.

Read Full Post »

Razgaljen greben senčnega roba
z neurejenimi prameni,
potmi zarisanimi s prsti v hladen pepel…
še vedno na kolenih je strm val sladkobesedja.
Tvoje prepelice  so odgnezdile svoje prhutanje
v neko drugo prikazen, ki jo misel zasaja
na najvišjo polico…
Vse te mehke kretnje nad prosojno odejo
se bodo razblinile med glasove,
ki zagrizeno tulijo:
moje, moje, moje….
skrhano nebo.

Read Full Post »

Older Posts »