Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for oktober 2013

Razbito oko

Stopim v utrujeno dlan,
da me vsaj malo zaziblje.
Trda je in hrapava.
Ves čas udarja.
Prekrita z  razpokami.
Ne odloži me v drugo.
Za steklenimi okni – ena sama.

Read Full Post »

Solitud

Obešene kaplje raztegnejo strune.
Agava je prilagojena suši.
Obrabljen čevelj diši po smoli.
Ni sonca v tej soli, ki razjeda.
Strgano perilo.
In ovija strah okoli kosti.
Zven je,
ki ga ni nihče obesil.
Nekoč ga je nekdo strašno poljubil.

Read Full Post »

Jovonanovo

Tema buči in udarja,
razburkana se poseda.
Salamonski otoki dogorevajo.

Žleb je sluhovod v srce dežja.
Pritrkujem na prašno žilo
in jo poskušam zagnati.
Skozi drevo, skozi streho,
skozi ptico, naj brizgne.

Svilen prtiček na mizi
se dotika skodelice.
Potem pa spet:
sleparji v visoki travi.
Stopiš na enega, poznaš vse.

Read Full Post »

Vsak na svojo stran

Sončni kamni na dnu,
plesoča mreža senc,
valovanje neba,
gladina, ki bije,
gladina, ki se ustavi.

Že deset minut
je zapora na cesti.

 

Read Full Post »

Na jasnoviden dan

Pusti odgovor pri miru,
lahko se razbije.
Naj dež polzi skozi meglo.
In ga razmoči.
Pretrda je resnica za vsakdanjo rabo.
Morda čez sedem let,
ko vse prav pride.
Morda na kak jasnoviden dan.
Da se bom  bolj toplo oblekla.

Read Full Post »

Živ

Še prideš,
še se da priti
skozi tisto malo špranjo…
na majhno pokopališče
za pikapolonice.
In za tri vrtnice.
in tri besede.
Trikrat zamahneš
 v novem ritmu
in si dober za novih sedem let.

Read Full Post »

Sto let

Ko je mesto okamenelo,
se je razrasel bršljan,
dom je bil vse manjši
in vse bolj tih.
Odtekla je vsa voda
in se izsušila,
od neba je ostal le prah.
Vedeti bi morala…
da ni čarobnih besed
tam, kjer srce utripne
vsakih sto let.

Read Full Post »

Older Posts »