Posted in Uncategorized on november 19, 2013| Leave a Comment »
Pod lipo so stali že vsi drugi,
ne moreva se vsuti
v izpiti čaj.
Zvijaš svoj nasmeh,
suklja se kakor dim.
Otrok me prime za roko,
telo je preveliko zanj.
Zato na jesen ptice odletijo.
Že več let potujem
okoli mize.
Še vedno sta na njej dva krožnika
za isto zgodbo.
Posted in Uncategorized on november 18, 2013| Leave a Comment »
V razkošnem cvetu
jabolka še ne zorijo,
toplina je mehka in prožna
na jutru, ki vstaja iz kopeli.
Korenine ima v težki misli.
Zadrhti preden jo zlomijo.
Drobne, zlate krogle padajo
in zasejejo žalost v tiho prst.
Hladen piš proti koncu.
Poletja.
Tam nekje globoko, znotraj
ostane mladost za vse čase.
Posted in Uncategorized on november 10, 2013| Leave a Comment »
Slapovi metuljev
vzdih v očeh
lomi drevje
rdečino nad prepadom.
Veter nosi črnilo
in se zaletava.
Pijem iz tvoje glave.
Meduza.
Posted in Uncategorized, tagged Vrhovni bedak on november 5, 2013| Leave a Comment »
Sedeš na stol
in božam tvoja kolena.
Ti pa se mi maščuješ z nohti.
Za modro nebo in sončen dan.
Posted in Uncategorized, tagged Obrijem najmanj dva norca na dan on november 5, 2013| Leave a Comment »
Načeloma me zanimajo milni mehurčki.
Do dolgočasja nikoli ne pridejo.
Prej se zjočejo sami nad sabo.
V vseh možnih barvah.
Puščajo mokro sled
kot povodni mož.
In pogoltnil je tolmun oba.
Posted in Uncategorized on november 5, 2013| Leave a Comment »
In kdo je to?
Bi me kdo lahko vprašal.
Vse se obrne.
Z belimi stopali zapisano
v vsak čevelj,
ki ve za vsako potezo.
Še vedno ta nespečnost.
Se odvleče včasih
do kuhinje.
Res si mi dobro zakuhal.
Posted in Uncategorized on november 5, 2013| Leave a Comment »
Oblazinjen pogled:
ti si pa res ena žuželka,
karirasta.
Povešeni kotički ust.
Nasmeh za slepe.
Ampak zapeče včasih,
kljub vsemu.
In blediš sam v sebi.
Prestrašen,
da kdo stopi nate.
