Kako je to mogoče?

Naokrog je odrinjen zrak.
Včasih preberem en košček,
a si ga ne upam pogoltniti.
Kot da je tako od nekdaj,
grenko zlo se topi počasi.
Utišaj pravočasno.
Ko zmanjka pravljic,
je človek čisto osupel.

Advertisements

Read Full Post »

Ob Ljubljanici

Nebo raste kakor jadro nad jutrom,
zasidrano morje v skodelici kave
in zlatorumen hlad plujeta po telesu.
Čigav je ta mraz,
ki ga je nekdo pozabil na klopi?
Negibno drži moje zapestje –
kot krč.
Človek se razblini Človek se razblini.
In na koži ne ostane niti kapljica potu.
Ne drobna pozornost ne lažen nasmeh.

Read Full Post »

Čudovitemu dekolteju navkljub

Rdeč pajčolan se razliva v reki, sonce jo ugaša za gričem. V njej ni školjk za  pojoče bisere. V njej stopiš vedno na isto mesto. Spuščen pogled obrežja počasi razjeda dih. Življenje je priklenjeno na rob.

Read Full Post »

Iskanje

Droben tisk intuicije.
Grom in blisk.
Moralo bi me zvleči stran,
a sem močnejša.
Znam prezreti.
Tudi črke,
ki segajo do neba.
Občutek nesmrtnosti
izvira iz trpljenja.
Ponos neuničljivosti
in njegovo izmučeno bitje.
Sarkazem išče smisel.
Takoj me najde.

Read Full Post »