Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for december 2015

Si pesem še?

Nekoč problem je bil navadna kaša,
danes več ne veš ali prav je seks al’ prav je fuk,
vse je kliše, na očeh  metulj je kot klobuk,
slep si in ne veš  kako naj pesem se lepo obnaša.
Kakorkoli se obrneš, vate zaštrli poduk,
ki malce si privošči te,  za dovoljenje te prav nič ne vpraša.
Težko prijavil tako bi dejanje, če o nasilju ni dokaza.
Sam kriv si, če tvoja pesem je kliše, besedna beda in nakaza.

 

 

Read Full Post »

Internet

Čigava si, če nisi moja,
si kot postelja za silo zbita?
Nalepljena si na obraz
in prav nič lepa, še manj duhovita.

Že stokrat videno, rečeno,
stokrat enako zasoljeno.
Ti bi rada zdaj še eno,
in vse skupaj trajno zapečeno?

Ne vem, če se kaj takega obeta.
Ni pravi stric in ni ne prava teta.
Ponoči škripa, podnevi je vsa razmetana,
včasih mrtva, preveč je včasih razigrana.

Ah, saj je samo navadna sadna pita,
je kot kliše presladka, včasih brez okusa,
čudovito v celofan zavita.
Na njej bleščita se dva plusa.

 

Read Full Post »

Kofetarica

S prekrižanimi nogami v kavarni
je njena kava še bolj grenka,
ne smehlja se in ne riše pene iz srca.
Na mizo pade zelen list. Ostal je brez drevesa.

Read Full Post »

Pasion

Bi igral se z razgreto nočjo,
od gležnjev do konca neba,
bi se upal utopiti z njeno močjo,
od vsepovsod do koder se da?

Bi ji zrl v oči, ki temno žarijo,
in upal srčno, da te ne izda,
bi dihal z oblaki, ki v tebi živijo
in sanjal v temi, da skupaj sta dva…?

 

Read Full Post »

Zemlja

Ko noč poklekne k zemlji
in gleda jo kako zaspi,
v tišini svoji neranljivi,
snu mirnem včasih zadrhti.

Neurja so jo razdejala
in ranila ji srce,
ker ni nikakor znala,
z obrazom k soncu obrniti se.

Tako sama je ostala
ovita v hladen ocean,
iz njegove črne je modrosti,
zgradila  svoj si samostan.

Sedaj nosi jo vesolje
po tujih jo poteh
le temna noč opazi,  da nekoč
poznala je nasmeh.

 

 

 

 

 

 

Read Full Post »

Za obzidjem iz železa je obilje tvoje sreče…
daleč sem od teh zidov in moja reka mirno teče…
Nič ne razjeda misli mi in nič ne stiska mojega srca…
in nikjer ne zdrsnem, ves svet je moj, povsod počutim se doma.

Read Full Post »

Mlada luna

Kot til pokrije pokrajino ta meglena raztopina,
da do dna ostane skrita njena zlata medenina.
njeni boki so negibni, ko njen dih zaziblje sapa,
nje dlani so prazne, ko tih molk pogoltne grapa.
Mrak razpreda njene misli iz svetlobnega tolmuna,
noč stali se v njene prsi, ko zasveti mlada luna.

Read Full Post »

Older Posts »