Dva oreha

Sama sva na tej prostrani ravnini,
sama zreva v sonce,
sama zreva v zvezde,
sama zreva drug v drugega.
Ptice so edine, ki pridejo.
Ostarela sva
in ne rodiva več.

Advertisements

Read Full Post »

Sanje

Širokopotezno je potegnil s čopičem,
zabrisal je mejo.
Drevo je postalo del neba,
zlilo se je s travnikom.
Skoraj poletelo je.
Še nekaj potez
in slika se je zavrtela.
Drevo je odšlo tja
kamor še nikoli ni segla nobena korenina.

Read Full Post »

Drevo v mestu

Še imam prostor
tukaj med zidom in visokim dimnikom.
Ves čas iščem svetlobo.
To je veliko mesto,
toplino je težko najti.
Vsi bi se greli na soncu,
nihče drug drugega.

Read Full Post »

Drevo in stolpnica

Rastem ob stolpnici…
V meni teče življenje
tako kot v stolpnici.
Pomlad je razigrana,
poletje veselo,
jesen je zrela,
potem zima
naredi drevo skoraj prazno
in stolpnica ravno tako
izgubi nekaj listov.

Read Full Post »

Gozd pozimi

Sneg upogne veje
in drevesa se sključijo.
Kot bi se držala za roke,
da bi bila pot lažja…
Brez stopinj je pogled
po belem snegu.

Read Full Post »

Drevo sredi hiše

Hiša je iz kamna,
a ko jo ljudje zapustijo,
jo osamljenost zruši.
Sredi hiše zraste drevo.
Spominja se svojega
prejšnjega življenja.

Read Full Post »

Pod brezo

Slana je polegla travo
in jo stkala z listjem.
Breza je življenje skrila pod zemljo –
do naslednje pomladi.
To je umetnost,
ki je človek ne obvlada.
Pod zemljo skrije svoj največji strah.

Read Full Post »