Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘poetry’ Category

Prebliski

Kako dobro si je biti blizu,
nikoli ni treba iti daleč.
Eden za drugim,
vsi oblegajo isti grad.
Zmagovalni prapor
pripada tistim,
ki jih sonce ne slepi.

Advertisements

Read Full Post »

Ptice prehitijo svetlobo.
Drobne podrobnosti bežijo mimo
in nekje daleč sestavljajo sliko.
Ničesar ne storiš,
ko te veter prepričuje.
Zrak je sladek,
skoraj presladek za vdih.
Zaveš se varljivosti gibanja.
Ta trenutek je še od včeraj.

Read Full Post »

Kamen

Kot las je tenka brv do spomina.
Vse naokoli sem samo še jaz.
Vedno bolj dovolj je
in oklep je vedno trši.
Z zaprtimi očmi še vidim.
Prelepo je zunaj.
Prehitro si želiš preveč.
Vseeno, zadnji obris me še objame
predno me dokončno ukroti čas.

Read Full Post »

Krik

Samo še enkrat me objemi,
tu, na belem pobočju.
V dlaneh me razblini.
Vdihnila bova vsak vzpon. 
in vso to lahkost,
ki se mehko vda
in vzdrhti kot vznemirjen planet
kadar trčijo kontinenti…
Potem hlad prodre v hrbet
in izpari v oddaljen krik.
Njegov odsev zre za galebi…

Read Full Post »

Vem, da nisem več nikjer,
kjer bi hotela biti,
od solz  razmazan je večer
in kar nočejo se posušiti.
Kako edino bilo je zame
to zvezdnato nebo nad mano,
in zvezde tako zelo so same,
a vendar svetijo predano.
V tišini, ki ni nikoli tiha
od drvečih misli brez števila,
nebo je, kot da mirno diha,
ko se je noč nad njim spojila.
Oblak bila bi, oblaki ne trpijo,
tak, ki mesec jih objame,
in jih njegovi žarki pozlatijo.
Tak, ki ga nikoli dež ne vzame
in ga nobena žalost ne razlije.
tak, ki brez želja in brez spominov sanja,
in lahko le sonce ga izpije.

 

Read Full Post »

Včasih je morje je pretemno
za smeh in žalost morskih trav.
Valovi jih zapustijo na obali
veter boža njihovo izsušeno ime –
do jutra so vse pozabljene…
Kadar po morski peni zadiši,
se v belo sol zapiše pesem.

Read Full Post »

Gledam kako lahko obrne se beseda,
včeraj je nad morjem sonce valovalo,
danes le od daleč mojo pesem gleda
kot na strgano in razcefrano obuvalo.

Med zvezdami je svoje sanje odslužilo,
da oba lahko bila sva srečna kot otroka,
v tvojem svetu bila čarobno sem zdravilo,
nikoli nisi slišal ptice – niti smeha niti joka.

Read Full Post »

Older Posts »