Na razpotju

Brezvetrje
misli obrača po gladki prsti,
skoraj narekuje
govorico telesa.
Brezčasen zemljevid,
sveže oprane
ptice…
Po nevihti je tukaj je moj mrk
odmerjenega požara.
Za nohti ostanek neba.
Arterija v središču
je tako prisotna,
da je globoko v sebi tiha,
nehote zastala reka.

Read Full Post »

Včasih

Prihajanja
v deveto iluzijo.
Z neskončnimi odhajanji.
Od tu do tam.
Eno stanje.
Samogovor žlice medu.

Še pred spanjem
se zdrobiva.
Tako pošteno in iskreno.
Kot plamen,
ki trzne mišico v anatomiji sreče.

Natipkan glas
po celi dolžini tišine
se zazre v bližino.
Skoraj enakih ulic.

 

 

 

 

Read Full Post »