Posted in Uncategorized on 25 oktobra, 2020| Leave a Comment »
Globk, gozdni vzdih završi v krošnji –
piš čarobne palice.
Razprši zlato listje po vlažni koži
in zaceli ranjeno zemljo.
Po zvezdastem mahu zaplešejo srečne misli,
bose, mlade gozdne vile,
skrivajo se pred očmi v zrcalu.
Naj še kdaj stopim na sonce?
Skozi vso to začarano prejo?
Naj raje ostanem morski val,
ki seboj nosi svoje temno dno?
Posted in Uncategorized on 4 oktobra, 2020| Leave a Comment »
Zamišljen teče
med bregovi dneva in noči.
Daleč od sveta drugačnih sanj,
za obzorjem barvo spremeni.
Vonj samotnih brezn
kjer mrak brez sna grozi.
Kdor pogleda vanj
ostane brez oči.
In brez srca.
Tako čas svoj zob globoko zasadi.
Jutro ne more več rešiti sonca,
in morje še bolj črno se blešči.
Pesmi na zmajevi črti 