Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for januar 2015

Nedoživeto

Med dvema svetilkama je pot,
ki ti posodi luč.
Za trenutek,
ki obarva življenje z neznanim.
Vzame ti žogo in jo vrže na sosedov vrt.
Vsede se na klop, ki kriči izrezljano ime.
Vstane in steče po mokrem pločniku,
da odmeva v kamnu.

Še je tam čudoviti mrak,
ki ga svetloba ne doseže
in ga oko le sluti.

Advertisements

Read Full Post »

Nekje v trsju je vztrpetala ptica
in se sklonila k srcu.

Prek las in gole kože je cvetoči grm
imel samo še skelet.

Kletka je razdrobila senco
in narisala črte na obraz.

Kako naj ti razložim…

Read Full Post »

V okvirju

Pozlata v zraku ima oblačen okvir.
Stopim vanj.
Še danes se vrnem.

Telo obdano s škrlatno meglo
in prepletenimi prsti
naslonjeno na star, opečen zid.

Skok v fontano
z odprtim dežnikom
in moker smeh.

Objemi me s suhim vetrom
kot list ljubezni
popisan z razmazano maskaro.

Rosa na oknu bo ostala
in jaz
bom ostala.

Read Full Post »

Klavir

Nebo drvi prek čela,
zahaja za ramenom.

Črna je  naramnica,
ki pripenja metulja.

Iztegnjen prst v belino
kaplja izsušeno sol.

Tu nekje polziš
prek mokrih las.

Od tu naprej so tipke
samo še črne.

Read Full Post »

O jabolku

Razveži otrplost,
olupi jabolko.
Na bledem listu
je skrivnost zapisana –
neopazno je ponoči sonce
v požirku sladkem.
Neopazna je divjina
prepojena z drugim,
Hrepenenje jo pozabi.

Read Full Post »

Še je čas

Pod membrano dolge  noči
se pretrga nit,
da pada in pada
dež kot utež
nekega dna,
ki ga vleče k ustnicam …

Vrtinec me izpije v vsaki kaplji,
ki jo hoče tema samo zase.

Še je čas za blazno srečo.

Read Full Post »

Test

Tako je, če si morje,
če je nebo preblizu
in gozdovi komajda še dihajo
to življenje.

Nikoli kot drugi,
čeprav z muko stopiš
v njihov korak in čutiš
kako se para telo navznoter.

Pogledaš koga in želiš,
da se ga ne bi dalo zaviti v časopis.

Dovoliš, da premerijo in izmerijo tvojo prikazen
pa jim zmanjka meril,
zato veš, da ni upanja.

Samo samota ti pristoji.

Read Full Post »