Grmenje neba se zlije
z razmočenimi podobami.
Sivi konjeniki nad strehami
drvijo za nevihtno dušo.
Ne more se obraniti jeseni.
Zima jo je vpregla
med štiri nepremične stene
kjer se vlažno listje
lepi na vedno bolj golo telo.
Posted in Uncategorized on 29 aprila, 2015| Leave a Comment »
Grmenje neba se zlije
z razmočenimi podobami.
Sivi konjeniki nad strehami
drvijo za nevihtno dušo.
Ne more se obraniti jeseni.
Zima jo je vpregla
med štiri nepremične stene
kjer se vlažno listje
lepi na vedno bolj golo telo.
Posted in Uncategorized on 28 aprila, 2015| Leave a Comment »
Drobne, svetle in utripajoče pike…
nekatere zvezde dihajo
in včasih vdihnejo drugo zvezdo.
Tako ima ena zvezda dve duši.
Človek še vedno želi dvakrat sebe.
Posted in Uncategorized on 28 aprila, 2015| Leave a Comment »
Skrij me v grozne sanje,
tekla bom s težkimi nogami,
letela še s težjimi krili,
dokler ne zmanjka tal in neba.
Potem bom padla
in postala lahka kot pero.
Tudi dihati mi ne bo treba več.
Razen, če me bodo oživljali.
Posted in Uncategorized on 28 aprila, 2015| Leave a Comment »
Reci nekaj nepomembnega,
da bo odzvenelo v večnost,
in bom vedela kam.
Vsak dan povečujem neskončnost
na njenem začetku.
Dodajam se življenju.
Ne morem reči, da me mara.
Posted in Uncategorized on 28 aprila, 2015| Leave a Comment »
Besede so včasih tako popolne,
ker jih je nekdo vzel iz naših sanj.
Odtisi marjetic na sončnem žarku.
Rekla bi na ves glas: moj!
Ležim v dobrem jutru
neprebujena.
Posted in Uncategorized on 28 aprila, 2015| Leave a Comment »
Predigra je obstala,
brez temeljev,
odsotna.
Vedno več misli je bilo v pomijah,
vedno manj jasmina v sobi.
Samodejen glas je šel naprej…
Ničesar ni razneslo.
Pod vilicami se je trebuh usločil
v svoj lasten testament.