Okvir

Nikoli te nisem zapustila.
Še vedno imam tvoj okvir,
v katerem je vse kar je prav
in še bolj prav in najbolj prav
in celo modro.
Zbledelo je vse čudovito
tako kot smrt pusti za seboj samo kosti in prah.
To je zelo trd okvir
za krhko življenje.

Read Full Post »

Stičišče

Sta oba?
Ostala vsak za sebe.
Zgolj s tipalkami tukaj in sedaj?
In sedaj z razmršenimi besedami
lezeta nazaj vsak v svojo lupino.

On razmišlja o žogi.

Ona razmišlja o igri.

Za trenutk je bilo vse tako srčno
kot magnetizem zemlje.

In potem je postalo nejasno.
Dobro mi je tako kot je, je rekla.
Imam načrt, je rekel.
In točka se je razletela.

Read Full Post »

Črta

V oblaku se zablešči sonce,
z ugašajočimi gibi
večer podaljšuje sence.
Zrak trepeta in se umirja
v drugčen nemir.
Belo jukino cvetje se usipa
na še vedno vročo zemljo.

Poletje brez solza, brez dežja.
Kot neskončna črta pod koraki.

Read Full Post »

Malo sonce

Kako globoko pod kožo je to malo sonce?
Ta smešen, naiven junak.
Ki sije tudi skozi žalostne oči.
Vse se ga dotakne.
Vsi ga po malem kradejo.

Read Full Post »

Bolečinski prag

Tako nujna je ta ljubezen,
ko ugaša pulz.
Dan noč. Dan noč.
Življenje je tekočina.
Ne muči me z njo.

Read Full Post »

Ustvarjena

Nikjer več me ne ustvarjaš.
Molk je moja zadnja oblika.
Jekleno mrežo je napletel pajek
nad nemir in iskanje izven.
Svet je samo še blizu,
daleč ga ni več.
Neskončnost ga je pogoltnila.
Torej nisem več vedno znova.
In nisem več nekega jutra.
Nisem.
Torej sem.
Ustvarjena.

Read Full Post »