Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘besede’ Category

Drugače je

Drugače je, glasneje in bolj tiho.
Koža prekrita s vodnim prahom
in kačjimi pastirji.
Zlati ovni trkajo v medeno telo,
da zaječi veter in obmolknejo vsi odmevi.
Drugače je v globini jezera,
kamor se vračajo otožne lastovke.
A neizrekljivo še vedno lepi besede
v tesnobna jutra in bledi na rezilu.
Drevo sem, ki se ne premakne
in  nebo, ki pije oblake iz nepredvidljivosti.
Drugače je,
bolj je črno in bolj belo.

Advertisements

Read Full Post »

Gostobeseden čaj

Spet galopiraš nad širino,
ki je ne moreš skrčiti,
nikoli se ne dotakneš tal.

A raje bi potonil nekje drugje,
kjer val te je častil,
ti pa si bil neučakan in neizprosen.
Izmeril si vse, korake, glasove in tišino.
Vse – globoko v tkivo.
Ukazoval dlanem, pameti…
Kdo si bil?
Da nisi maral lahkega peresca,
ki je padlo z lune in ti prineslo breztežnost.
Kdo si bil, da nisi slišal, videl, čutil?
In si si drznil dvomiti in razvrednotiti?
Čas te krivi in obtožuje.
Ti pa bi se še  močneje zakopal v belino pod rebri.
Objemal kolena in letel visoko
in se čudil okusu pod jezikom,
tako mlad, sladek in zadihan…

Zlahka si odložil,
odteklo je med prsti tako rahlo in sipko
in brez imena.
Izpral si tisto davno morje,
ki je pljusknilo iz sanj,
brez sramu in s čistim srcem.

Ostal si sam na zemlji.
In te gledam v tisti tvoji množici.
Vse je tako kot si hotel…

 

 

Read Full Post »

Še eno leto

V meni ni jutra,
ki prebudilo bi odpadlo listje,
ni zlate podobe,
ki v zimo tkala bi pomlad,
in ni škrlatne sile,
ki razklala bi tišino
s petjem poletnega dežja.
Še eno leto iz mrzlega kamenja.

 

 

Read Full Post »